Po letih premora po smrti prejšnjega nemškega ovčarja je prišla odločitev, da njegovo mesto zavzame nov.

Glede na vse zdravstvene težave, ki so predvsem pri t.i. razstavni liniji nemških ovčarjev dokaj pogoste, sem se odločil za nakup t.i. delovne linije, ki je manj dovzetna za težave s kolki in podobnim. Skrita želja pa je bila dobiti dolgodlako psičko. Na podlagi obelodanjene želje, je prijatelj in izjemno izkušen kinolog ter trener Zoran Janžovnik poiskal vrhunsko leglo delovne linije nemških ovčarjev, kjer je kazalo, da bo edina prosta psička dolgodlaka. Po prvem ogledu je sledila takojšnja rezervacija in po pretekli starosti 2 mesecev je le ta prišla v svoj nov dom, pri čemer sem bil deležen številnih koristnih nasvetov za prve mesece njenega življenja, tudi glede morebitnih znakov določenih zdravstvenih težav pri odraščanju ob hitri rasti, kot je recimo panosteitis. Tekli so tedni, meseci in skupaj s psičko ter njenim šolanjem je rasla tudi skrb zanjo. Pri 5. mesecih v času najhitrejše rasti in ob menjavi vseh zob pa šok. Nenadoma je psička pričela šepati na prednjo levo nogo. Sprva komaj opazno, v dveh dneh pa precej bolj. Več kot je bilo gibanja, močnejše je bilo šepanje. Opustila sva šolanje in vse sprehode z izjemno najnujnejšega gibanja. Razumne razlage ni bilo, znaki pa niso bili najbolj tipični za sicer dokaj pogosti panosteitis. Obisk veterinarja se je končal s tolažbo in nekaj prehranskimi dodatki, ki pa po treh tednih niso pokazali nobenega rezultata. Ponovno klic od veterinarja do veterinarja, pri čemer so nekateri svetovali slikanje okostja, vendar sočasno priznali, da v primeru ugotovljenega vzroka, najverjetneje dodatnih preiskav (UZ, CT…) in morebitno potrebnega operativnega posega, ne bodo sposobni izvesti sami. Po klicih na svetovane priznane veterinarske ambulante je sledilo razočaranje. Čakalna doba za pregled in slikanje, skorajda precej daljša od tiste za ljudi. Obupan še ob novici, da dlje časa šepa tudi psičkin bratec iz legla, sem pričel iskati možne hitrejše rešitve, pri tem pa se povsem slučajno obrnil tudi na vzrediteljico partnerkine lakeland terierke, na ga. Natalijo Gajari, ki me je potolažila, da je glede na vse povedano, verjetno le panosteitis in me takoj napotila na Dogoteko, kjer naj bi zagotovo našli rešitev za težave. Po prvem kontaktu so mi profesionalno svetovali takojšnje slikanje, kjer bi se dejansko pokazal vzrok težave, vendar le to žal ni bilo takoj možno. Gospa se je resnično poglobila v zadevo in preučila vse, od znakov, do psičkine prehrane in njene analize, ter vztrajno svetovala temeljit pregled pri veterinarju, do takrat pa jemanje Proartleg Maxy, ki bi eventuelno lahko pomagal. Brez kančka razmisleka, sem takoj naročil tablete in pričel z doziranjem psički. Po dveh dneh jemanja sem bil prijetno presenečen, saj se je intenzivnost šepanja prepolovila, po tednu dni je le to bilo komaj opazno, po 14 dneh pa nobenega šepanja več. Počasi sem previdno začel dnevno povečevati količino gibanja in treninga, tako, da sva po približno 10 dneh dosegla maksimum, a težav ni bilo več, preventivno pa sva z jemanjem Proartleg Maxy nadaljevala in bova nadaljevala še kakšen mesec. Gibalno je psička po mesecu dni od konca šepanja dosegla maksimum obremenitev in niti po treningih ali daljših sprehodih čez drn in strn po hribih ni nobenih težav. Vsem, ki imate morebitne probleme z vašimi štirinožnimi prijatelji in oklevate, ali se bi odločili za storitve Dogoteke, jo lahko le iskreno toplo priporočim, ob tem pa apeliram, da dosledno upoštevate njihova navodila in v kolikor je potrebno seveda obiščete veterinarja, da opravi vse potrebne preiskave.

Hvala Dogoteka! Gregor & Delta